Samo za ‘ta pametne’ :)

Komentarji ob aretaciji Karadžića, da bi se morala zgoditi že prej, imajo zgolj kratkoročen smisel. Dolgoročno gledano pa je prišla ob pravem času, če se osredotočimo zgolj na smisel aretiranja in kaznovanja vojnih zločincev, to pa je doseganje sprave med narodi.

Naloga Haaškega sodišča je, da poravna krivice, nastale v vojni in s tem doseže temelj za spravo med narodi. Po Daytonskem sporazumu, ki je dosegel le mir, ne pa tudi pomiritve, so na dan začele prihajati prve mednarodne tiralice za Karadžićem in Mladićem.

Sledil je relativno hiter konec njunima političnima in vojaškima karierama, ter umik izpred oči javnosti. Toliko, da je mednarodna skupnost lahko rekla, da ne ve kje se nahajata in da ju zaradi tega ne more prijeti.V resnici pa se taki dve osebnosti seveda nista mogli in se tudi nista trudili skriti. Tiralicama navkljub sta se še vedno v spremstvu privatne vojske, financirane tudi iz državnega proračuna, bahato pojavljala v javnosti, Američani in Evropa pa jima nista (hoteli) nič naredili.

To je seveda privedlo do triumfiranja, mistificiranja in glorifikacije Karadžića in Mladića. Srbskim nacionalistom, četnikom, sta postala simbol boja, zmagoslavja in nedotakljivosti. Njune “vojaške podvige” so kovali v nebo, pa čeprav Karadžićev “soldat” Mladić med stroko velja za podpovprečnega stratega. Rešila sta srbstvo in nihče jima nič ne more. Pisali so jima pesmi, slavospeve, ki so opisovali njuno legendarnost:

cuvaj boze dva nam tica Karadzica i Mladica
dva junaka, dvije dike, ponos Srpske Republike !

do zapada nek se cuje narod srpskih porucuje
oni nisu za prodaju , vec za srpsku istoriju !

Majice z njunima likoma ljudje po Beogradu ponosno nosijo. Legendi, ki sta se v zgodovino Srbije zaradi junaških dejanj vpisali z velikimi črkami. Osebi, na kateri mora biti vsak zavedni patriot ponosen. Legendi, ki sta maščevali 500 letno vladavino “Turske”.

Vse dokler ni prišel ta črni ponedeljek in aretacija Dragana Dagića, ostarelega in osameljenega, zanemarjenega vudu zdravnika iz Beograda, na avtobusni redni liniji med  Beogradom in Batajnico. Možakar je bil ob aretaciji prestrašen, ob poveznitvi vreče čez glavo se ni upiral, je dejal vodja aretacije.

Dragan Dagić je seveda Radovan Karadžić, človek, ki se je 13 let upiral zahodu in se skrival po vseh možnih luknjah. Niso ga ujeli v spektakularni akciji, kot bi se (od junaka) pričakovalo, da bo ponudil odpor svojim sovražnikom, v katerem bi vsaj častno umrl, temveč je šlo preprosto za čistilno akcijo neke smeti, ki se je strahopetno, potuhnjeno predstavljala za nekega čudaka in se vozila z javnim prevozom.

Zaradi tega je za Balkan aretacija Karadžića prišla ob pravem času. Pokazalo se je, kdo je v resnici Radovan Karadžić. Da je navaden blefer, psihopat, črv, gnida … Da ni nič častnega pri njem, da je le navaden manipulator, ki je prišel na svoj račun, ko je z veliko vojsko lahko izživel svoje frustracije.

Mita o junaštvu legende, ki se je pogumno zoperstavila sovražniku in celem svetu,  je tako konec. Glorifikacija zločinov v Srebrenici ni več mogoča. Kdor bo nosil majico z Radovano sliko in vzneseno skandidiral, ne bo vzklikal imena junaka, ki se je v hudi borbi pogumno boril do zadnjega, temveč bo poveličeval navadnega bednika, na katerega še njegova lastna mati ne more biti ponosna.

Objavljam odprto pismo/pritožbo TV3 zaradi njihovega rasističnega in nestrokovnega komentiranja tekem.

Spostovani,

v danasnji tekmi Francija : Romunija je vas komentator dve nesportni potezi oznacil za “balkanski”. Taksno govoricenje spada v zanikrne beznice ne pa na edini program v Sloveniji, preko katerega smo drzavljani RS prisiljeni gledati EP v Avstriji in Svici.

Nestrokovnost vasih komentatorjev se kaze tudi v njihovem nenehnem besedicenju med igro, ki nima niti najmanjse veze s trenutnim dogajanjem na igriscu, zaradi cesar gledalca prisilijo, da se ne more posvetiti igri, saj mora stalno poslusati agresivnega komentatorja. Tako osrednje dogajanje programa ni nogometna igra oz EP temveč komentator sam oz njegovo dolgovezenje oz besedicenje o tem kako je “Mutu v njegovi mladosti bil veliko s svojo babico …”.
Izredno moti tudi njihovo nenehno opisovanje igre, kot da ne bi slo za TV prenos temvec radijskega.

Za konec naj pohvalim vas ukrep temnenja vseh ostalih progamov, zaradi cesar smo, kot ze receno, drzavljani RS prisiljeni gledati vas program in dodam, da se bo tudi to EP, tako kot vsa dosedaj, vendarle cez slab mesec koncalo, zaradi cesar vas obenem se sprasujem, kakšen ukrep boste potem uporabili pri zagotavljanju gledalcev za vas kvaliteten program?

Lp,

Med iskanjem naslova kamor bi lahko naslovil pritožbo pa sem zasledil tole zanimivo obrazložitev glede (ne)strokovnosti TV3jevih komentatorjev …

Nazdravite z ožujskim!

Že kar v uvodu želim povedati, da sem se pričujočemu ‘blogu’ skušal izogniti. No, upanje, da bodo odgovorni v čakanju nanj obupali in mi ta del obveznosti spregledali, je bilo zaman. Gdč. Mojca Tuljak je bila neizprosna in tako sem se pač moral lotiti pisanja. Izgleda kot da se opravičujem? Zato, ker je res tako! Bral sem namreč komentarje gledalcev pod že prej objavljena teksta Gregorja Gajška in Tomaža Lukača in me je nemudoma minilo, da bi z gosti na pričujoči spletni strani debatiral na tem nivoju.
Seveda mi je znano, da na tovrstnih forumih sodeluje izjemno ozka skupinica ljudi in tudi, da se vsi ‘nastopajoči’ skrivajo za nekimi čudnimi vzdevki. Še bolj mi je jasno, da si bom s pričujočim pisanjem nakopal še več pljuvanja, a mi je resnično popolnoma vseeno. Euro se še začel ni, pa so že tolkli po programu z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zakaj? Tako pač je. Za nekatere nič in nikoli ni dovolj dobro, kritizirati pa začnejo še preden se karkoli zgodi. Na pamet. Ker pač vedo, da bo nekaj zanič… Če tovrstno odločitev sprejmeš vnaprej, kasneje seveda pod nobenim pogojem ne boš priznal morebitne zmote. S tem bi namreč priznal lastno zablodo, česa takšnega pa so sposobni le dovolj inteligentni ljudje. Lažje je neutrudno iskati napake. Dlakocepci jih bodo seveda vselej našli. Ker nenazadnje kdor dela tudi greši in brez napak tako ali tako ni nihče. Vprašanje je le, če so res vredne tolikšne pozornosti, če so resnično tako hude in če jih velja obešati na tako velik zvon.
Vsak ima kakšnega sovražnika. In širjenje negativne propagande je eno od orožij, ki ga imajo ‘pljuvači’ v svoji izprijenosti, pokvarjenosti, ljubosumnosti in predvsem zakompleksanosti na voljo. Če nekdo (v tem primeru TV3) nekomu omogoči, da po tebi pljuva po mili volji, žali in laže kar tja v en dan, pri čemer pa mu niti identitete ni treba razkriti, je popolnoma jasno, da se bo zgodilo ravno to. Ja, demokracija! zato tudi po tej plati vsa čast TV3. Upam pa, da bo popolna demokracija obveljala tudi kar se tiče objave tega bloga in da mi odgovorni na televiziji ne bodo preprečili objave, češ da se je potrebno obnašati bolj taktno. Sam pa nikdar nisem bil tak. Če me že nekdo potegne za jezik, potem bom povedal tako, kot mislim. Ne pa ‘taktiziral’. Le to še manjka, da bi se prilizoval raznim Jaskelainenom! Lahko pa bi bil seveda tiho, kar sem tudi nameraval. A kaj, ko so me neutrudno opozarjali na to, naj že končno ‘zablogiram’…
Odslej bodo trije ‘mandeljci’ še bolj odločno streljali iz vseh topov. Pri tem bodo uporabljali (kot že doslej) ne enega ampak kar več partizanskih (ali finskih…) imen, ter se naslajali. Tisti, ki nimajo pripomb, kajpak na takšnih forumih ne sodelujejo drugače kot tako, da morebiti od časa do časa kaj preberejo in to je to. Za pohvalo pa si Slovenci tako ali tako še redkeje vzamemo čas - čast in slava redkim izjemam! Kaj ti mora pasti na glavo, da cele dneve ‘čepiš’ na raznoraznih forumih in pljuvaš do onemoglosti? Smilijo se mi takšni ljudje, ki nimajo početi ničesar pametnejšega. Še bolj, ker je evidentno, da jih nenehno nekaj moti, kar avtomatično pomeni, da so konstantno nezadovoljni, torej zagrenjeni in nesrečni v življenju, v vsaki roki pa nosijo zvrhan kovček kompleksov. Resnično: takšnim bog pomagaj!
Kot rečeno: vsa čast in opravičilo izjemam. Ostalim pa veliko užitkov ob komentiranju tega bloga. Verjamem, da sem vam izdatno pomagal in ponudil kopico dodatnih razlogov ter idej za vaše prihodnje globokuoumne ugotovitve o debilih, ki komentirajo tekme na TV3.
Ste ugotovili, da sem užaljen? Kakor hočete. A v resnici sem pravzaprav žalosten! Ne gre toliko zame, saj sem ob branju kritik na račun ostalih komentatorjev, predvsem pa ustvarjalcev in gostov studijskega dela oddaje ob euru 2008, ugotovil, da so še bolj na udaru. In ravno to me je zmotilo do te mere, da sem za blog izbral pričujočo temo. Pa naj se vse strupene puščice obrnejo kar v moji smeri. Ostalim bo lažje, sam pa odmevov preprosto ne bom bral in stvar bo urejena. Pisanje tovrstnih blogov pa je zame tako ali tako kot kakšna izvirna kazen. Verjemite, da imam precej pametnejšega dela. Ali vsaj takšnega, ki mi predstavlja neprimerno več veselja.
Ko pa že pišem, se bom pred slovesom vendarle dotaknil konkretnih očitkov in dodal nekaj osebnih pojasnil. Ker verjamem, da bo kdo vendarle dojel, kakšen celo prikimal. Zavedajoč se obenem, da si bo kakšen finski doberman nemudoma izmislil še češki, madžarski, sudanski in tunguzijski vzdevek ter nato v imenu vsakega posamezno zmetal arsenal svojih granat na isti cilj.
- O očitku, da sem navijal za Hrvate:
Smešno! Pomilujem takšne, ki so dobili tovrsten občutek. Res je, da niti za Avstrijce nisem navijal. Kar zares mislim je, da ne eni ne drugi niso pokazali nič posebnega. Tudi to, da so Avstrijci zaslužili vsaj točko. Še bolj, da so zelo redki sodniki, ki bi v tistem položaju, v nenevarni akciji, ob startu zgolj na meji prekrška, takoj na začetku tekme in za nameček proti domačinom, dosodili najstrožjo kazen. Nizozemec je pokazal na belo točko. Strogo po pravilih mu nihče ne more ničesar očitati. To je pač dejstvo. Obenem pa resda drži, da je po mojem mnenju celo Hrvate presenetil, ko je revolveraško pokazal na belo točko. Tudi če ne bi, po moji oceni po tekmi zarad tega ne bi bil deležen nobenih kritik. Obenem menim, da je Vink v celotnem dvoboju do Hrvatov sprejel eno samo krivično odločitev - ko ni pokazal rumenega kartona (drugega) Pogatetzu po prekršku nad Olićem. Avstrijec ga je tedaj nedvomno zaslužil. je pa res, da je prvega dobil ravno zaradi protesta ob dvomljivi enajstmetrovki… Hrvatofile srečujem ravno na pričujočem forumu, ko prebiram jokanje zaradi nezmožnosti spremljanja HTV. Pri tem se moram dodatno ustaviti. Sam pri zatemnitvi nekaterih drugih programov nimam popolnoma nič. Za to odločitev sem celo izvedel na popolnoma enak način kot preostala javnost - iz medijev. Meni je res vseeno. Še več: raje bi imel, da bi ‘a priori pljuvači’ imeli možnost gledati HTV in da bi jo tudi izkoristili. Vsak ima svoj okus in to spoštujem. Tudi kar se tiče reporterjev. Kot vsi pa imam svoje mnenje. Moja reporterska vzornika, to je znano, sta bila - ironično - ravno Hrvata Ivo Tomić in Mladen Delić. A sedanja garnitura po mojem skromnem mnenju živi od njune slave, v resnici pa jima večina ne seže niti do gležnja. Izvzemam odličnega Željka Velo, kot strokovni sokomemntator me navdušuje tudi Igor Štimac, ostalo pa… Se opravičujem, ampak tako mislim. Vi pa se lahko mirno pobruhate tudi na to izjavo, te pravice vam ne morem in niti ne bi želel vzeti. Se pa nasmehnem, ko gledam reklamo za Ožujsko pivo. Na račun Slovencev se malone norčujejo. A vsa čast, krepijo svojo narodno zavest in pripadnost. Sam HTV-ja ne bi zatemnil, vem pa tudi, da ga kot Slovenec niti ne bi želel gledati. Ampak mi smo takšni: ko nas ponižujejo razmišljamo o tem, kako bi se jim vendarle nekako priliznili. In meni zanesljivo ne morete naprtiti krivde za zatemnitev HTV-ja, še manj pa me opredeliti za hrvaškega navijača. In popolnoma enako velja še za marsikaj drugega. Nič nimam ne pri izbiri voditeljev studijskega dela, niti pri izbiri gostov in še čem. To je domena urednikov na TV3 in tako je tudi prav. Lahko povem, da mi je vse skupaj kar všeč in nimam posebnih pripomb. Tisti, ki ne delite mojega mnenja - tudi prav. Toda za graje na ta račun absolutno nisem pravi naslov. Kot tudi ne za morebitne pohvale na to temo! Absolutno to ne pomeni, da se ne strinjam z nobeno izrečeno kritiko. Z mnogimi se. Večina pa je žal stvar hudobije in nič drugega. Verjamem, da vam zavre, ko slišite van Besten. Priznam, tudi meni, četudi mi bodo na TV3 tale stavek zamerili. Toda kaj naj… Najbrž so želeli najboljše. Oziroma da bi ob množici voditeljev, komentatorjev, takšnih in drugačnih gostov v zvezi z eurom na TV3 - ki pa smo prav vsi po vrsti moškega spola!!! - gledalci na ekranu zagledali tudi očem kaj bolj ‘prijaznega’. Tudi če nato iz ust izleti van Besten…
- Še o navijanju za Hrvaško:
V preteklosti smo Slovenci na hrvaških cestah plačevali smešne kazni. Ker v prtljažniku nismo imeli vlečne vrvi! Eno sezono pa nekega kartončka, ki se je navezoval na prikolico in je bil nujen, pa čeprav nas večina na svoj avtomobil prikolice sploh še nikoli ni pripela. Naši policaji so v nedeljo izrekali globo v višini 41 evrov hrvaškim navijačem, ki so prek Slovenije potovali proti Dunaju. Ljudje so šli navijat! Jasno, da so izobesili hrvaške šale in zastave. Jih mi v Amsterdamu nismo? Lepo vas prosim… A moraš biti navijač Hrvaške, da se ti kaj takšnega ne zdi primerno? Čigav navijač sem bil, ko sem kar dvakrat zapored na svojem avtomobilu našel listek s kaznijo za napačno parkiranje, ker sem šel v Tivoli navijat za uspeh slovenske Olimpije proti avtrijskemu Salzburgu in sem bil zaradi tega zgrožen? Menim, da je to sramota! V obeh primerih. In obenem vem, da je pred vrati poletna turistična sezona, ko se bo ogromno Slovencev kot vsako leto podalo ravno na hrvaško morje. In kako se bomo počutili, ko bodo deležni nekih neumnih povračilnih ukrepov in bodo denimo na cesti morali plačati kazen, ker - ne vem- pri sebi recimo ne bodo imeli nobenega hrvaškega državnega simbola, Hrvati pa bi pač na hitro sprejeli tak zakon. Banalno, vem! Toda tovrstnemu primitivizmu se bom odslej manj čudil, ker smo se v nedeljo osmešili tudi sami.
- In še o navijanju za Hrvaško:
Na HTV-ju se je reporterska ekipa v nedeljo na tekmi Avstrije in Hrvaške nenehno ukvarjala s sodnikom. Povedali so, da bi se tabor ognjenih moral celo uradno pritožiti na Uefi zaradi pristranskega sojenja Vinka v korist domačinov. Ter med tekmo naglas trepetali, češ da Nizozemec tako očitno sodi proti Štimčevi četi, da bo najbrž , če ne bo šlo drugače, v finišu tekme skušal kar sam zabiti gol Pletikosi! Res mi je žal, da so vam zatemnili preljubi HTV…
- Glede Ivanschitza:
Še bolj smešno. Nekdo se je obregnil ob izgovorjavo njegovega imena in dodal, da prvič sliši, da bi šlo za igralca hrvaških korenin. Kot vir in neizpodbitni dokaz moje katastrofalno nepravilne izgovorjave priimka omenjenega nogometaša mi je veleumni kritik ponudil wikipedio. Ja, tako njegov priimek izgovarjajo Avstrijci. Me ne zanima. Jaz nisem Avstrijec, ampak Slovenec. Zato denimo tudi ne govorim, da sta Poljska in Nemčija merili moči v Klagenfurtu. V Celovcu, lepo prosim! Na tej isti wikipedii že v prvem stavku ob predstavitvi Andreasa Ivanschitza piše, da gre za gradiščanskega Hrvata, kar je igralec ničkolikokrat povedal tudi sam. Hrvaško ne govori perfektno, govori pa! In pravilno je Ivančič. Avstrijci pa kakor želijo… Nasploh obregovanje ob reportersko izgovorjavo priimkov igralcev nikjer na svetu ni niti blizu temu, kar se dogaja ravno pri nas, v Sloveniji, kjer smo glede tega bolj papeški od papeža. Zanimivo, da vas to na HTV-ju ne moti, čeprav se moji južni reporterski kolegi niti priimkov slovenskih reprezentantov nikoli niso naučili izgovarjati, v kar sem se vedno znova prepričal ob sleherni tekmi med Slovenijo in Hrvaško!
Pa kaj bi to… Nazdravite z ožujskim!

Goran Obrez

Uboj 20letnika je direktna posledica “nesposobne” policije, ki s svojim delovanjem ščiti varnostnike. Izživljanja nad mladino s strani redarjev se v Ljubljani dogajajo vsak vikend, razlikujejo se samo v stopnji poškodb, ki jih otrok dobi, enaka pa so si v tem, da četudi te do smrti pretepejo, to ni zagotovilo, da bo policija opravila svoje delo in ujela zlikovce, pa čeprav gre za vsem znane redarje.

Zakaj je temu tako, lahko vidimo iz konkretnega primera “global”:

- redarji sami so bivši policisti - Bukovac je bivši policist, kar pomeni, da ima med policisti mnogo prijateljev, ki ga ščitijo in mu pomagajo, verjetno tudi sodelujejo v raznih lumparijah;
- Bukovac kot bivši policist točno pozna vse postopke, ki sledijo kaznivim dejanjem, zaradi česar lahko zelo dobro “pripravi” teren pred (in po) zagrešitvijo kaznivega dejanja, kar mu da izredno prednost pred žrtvijo v morebitnem kasnejšem pravdanju.

Na drugi strani pa imamo naivno, “nedolžno”, pijano, predrzno in razigrano mladino, ki mislijo, da se lahko bockajo s samimi okorelimi mrgami, ki so “deviškost” zgubili že davno, povečini imajo kartoteko, so izkušeni v pretepanju in so zaradi tega veliko bolje izkušeni oz podkovani v malopridnostih od mularije.

Naslednji pomembni dejavnik je psihosocialno stanje redarja, ki stoji na vratih: cel šiht imajo opravka s pijanimi ljudmi, vseh možnih oblik, starosti - nikdar ne vedo, kaj jih čaka in so napeti kot struna ves čas.

Postavljajo se vprašanja Bukovčevemu delovanju: zakaj ni zagrabil 20letnika med nekajminutnim prerekanjem pod kamerami, zakaj je počakal na Suljanovića in zakaj je dal 20letniku kar nekaj časa, da se je lahko umaknil, če pa je želel 20 letnika samo pridržati do prihoda policistov, saj bi to lahko storil ves čas prerekanja pod kamerami? Pomoči za to pa ni potreboval, saj sam pravi, da Suljanovića ni klical na pomoč. Zakaj ni po pretepu zadržal Suljanovića do prihoda policistov? Zakaj ni policije obvestil o dogodku? Zakaj ni nudil pomoči 20 letniku?

Odg je preprost, Bukovac ni želel pridržati Gorana, temveč ni smel dopustiti, da bi jih nekateri paglavci ozmerjali in jih pošiljali nekam. Mislil je, da mora zaradi lastne varnosti vzdrževati strahospoštovanje, da bi se njega in drugih kolegov ljudje bali, da ne bi kljubuvali njihovim odločitvam ali jih celo fizično napadli. Zato Bukovac in Suljanović Gorazdu nista prisolila samo ene “vzgojne”, kar bi nekako še bil “normalen” odgovor na Gorazdovo domenvno nesramno obnašanje, temveč sta ga brutalno pretepala več minut. Da bodo vsi vedeli, kaj jih čaka, če se delaš norca iz enega izmed njih.

Vpletenost policije pa močno dokazujeta naslednji dejstvi: potrebovali so kar 3 dni, da se je spravila “v lov” na Suljanovića, ki bi medtem lahko pobegnil na luno, ne samo v Bosno. Bukovac sam pa je izpovedal na sodišču, da je bil Suljanović policijski sodelavec oz informant in da lahko imenuje policiste in kriminaliste, ki so z njim “prijateljevali”. Policija pa svojih ribic ne more pridržati kar tako, zaradi “šamaranja” pijane mladine, mar ne?!

Trenutno na drugem programu slovenske nacionalne televizije v živo prenašajo tekmo za pokal Zlata lisica iz mariborskega Pohorja. Organizatorji imajo zaradi vremena veliko težav, ampak to je pač “bog pomagaj” dejavnik.

Tisto, kar veliko bolj pada v oči nam, ki dogodek spremljamo prek teveja, je komentiranje dogodka s strani RTVjevega komentatorja ter Špele Pretnar. Slednja namreč ves čas komentiranja med “polčasom” v rokah drži rosinjolove smuči, kot da se je ravnokar spustila po strmini!

Kdo koga zdaj tu nateguje?! Mojca Mavec zaradi bogve kakšnih razlogov navkljub dokazanemu plagiatorstvu ostaja na RTV, ampak kaj so pa rosinjolovci dal RTVju, da Pretnarca (kdo je že to??) med komentiranjem drži njihove smuči? Gajbo pira?

RTV, what’s next?!

Jelinčič je v prvem krogu predsedniških volitev 2007 dobil izredno visok in zaradi tega za slovensko demokracijo zaskrbljujoč procent volivcev. Razlogov za to je veliko, saj je Jelinčič izvrsten manipulator ljudskih mas, populist, predvsem pa se zna izredno dobro obračati po vetru. V preteklosti je bil vse od komunista, fašinacionalista itd, ves čas pa njegovo delovanje povezuje en ključni motiv - osebna korist.

Poraja se vprašanje, ali je nastopil čas skrajnega ekstremista Jelinčiča? Ali bo znal izkoristiti anemičnost levice - navkljub strokovnemu kadru vlada nekakšno mrtvilo, saj primanjkuje karizmatičnih oseb, voditeljev, čeprav je res, da se je LDS končno uspela znebiti pijavk oz se konsolidirati - , propad desnice - najvidnejši predstavnik desne opcije je doživel nadvse hud, poniževalen in boleč poraz, ki je jasno sporočilo celotni desni opciji, da so ljudje razočarani nad njihovim vodenjem države - in tako kot tretja, skrajna opcija, zavzeti vodilno mesto v parlamentu.

Časa za utrjevanje svojega položaja ima dovolj, afer (Strojanovi, Izbrisani …), ki so ga pripeljale do trenutne pozicije, ne bo zmanjkalo (ker se jih da vedno znova generirati). Bojazen pred njegovim uspehom na prihajajočih volitvah je tako utemeljena, vprašanje je samo, ali Slovenija resnično potrebuje takšne ekstremiste oz ali bo znala levica oz desnica zavarovati svoj položaj v parlamentu.

Prejšnjo nedeljo so (ne)varnostniki kluba Global v zverinskem izživljanju z udarci v tilnik usodno poškodovali 20-letnega obiskovalca kluba, ki je zaradi zadanih poškodb kasneje v bolnišnici umrl.

Zaradi tega je priprta ena oseba, policija pa je danes objavila policijsko tiralico za drugim osumljenim, ki se uspešno skriva roki pravice, navkljub zagotovilom policije, da vedo, kdo je.

Kar pa niti ni čudno. Dejstvo je namreč, da se policija ter varnostniki VIP izredno dobro poznajo. Mogoče kar celo predobro. Podobni incidenti, sicer ne s smrtnim izidom, se namreč v Ljubljani in drugje po Sloveniji dogajajo čisto vsak vikend! Ne mine vikend, ko zloglasni varnostniki zloglasnih lokalov ne bi pretepli vsaj enega gosta. In ker to počnejo že več kot 10 let, so v tem izredno dobro izurjeni. Vedo, kje morajo žrtev pretepsti (bog ne daj v lokalu ali pred lokalom), kako jo morajo pretepsti (Gorazd vidnih poškodb ni imel!), kako morajo biti oblečeni, ko pretepajo itd., vse samo v izogib morebitnim tožbam oškodovancev. V kar pa se praviloma ljudje ne spuščajo, zaradi več razlogov:

1) varnostniki so praviloma sami povratniki, ljudje sumljivih pogledov in opravkov, narkodilerji in pripadniki raznih mafijskih klanov;

2) zaradi miselnosti širše družbe, ki se zaradi lastnega strahu vedno postavi na stran močnejšega in žrtvi očita, “ja kaj pa si iskal ob taki uri tam” oz. “sam si si kriv, zagotovo si kaj gobcal”.

Če pa se oškodovanec vendarle odloči iskati pravico po zakonski in legalni poti, pa tukaj nastopi najprej policija in potem sodstvo. Iz mojih osebnih izkušenj lahko povem, da se policija v primerih postavi na stran napadalcev in to na raznorazne načine - z izgubljanjem dokumentov, z neposredovanjem, s pomanjkljivim ugotavljanjem dejstev, s šikaniranjem itd.

Bil sem priča, ko so varnostniki v Globalu maltretirali mojega kolega, ki je zaradi tega poklical policijo. Ker policija ni želela vstopiti v lokal, da bi lahko identificirali varnostnika-napadalca, so se policisti dogovorili, da bodo varnostniki en po en prihajali z dvigalom pri VIP vhodu (Global ima 2 vhoda, VIP ter glavnega), mi pa bi napadalca identificirali. Ko sem policistom rekel, zakaj ne pošljejo nobenega policista (na klic jih je prišlo kakih 6) na glavni vhod, da osumljeni ne bi pobegnil, so odvrnili, da za kaj takega ni potrebe.

Po 20-ih minutah pa je taisti policist prekinil postopek “identificiranja”, saj je po njegovih besedah osumljeni varnostnik zagotovo pobegnil skozi glavni vhod.

Smrt 20-letnega Gorazda tako ni nekaj, česar se ne bi dalo preprečiti. Policisti s svojim ravnanjem omogočajo enim in istim ljudem, da se nad mladostniki nekaznovano izživljajo vsak vikend in to že več kot 10 let. Policisti se tega zavedajo in to tolerirajo, varnostniki pa so zaradi tega nadaljevali s svojim početjem, dokler so lahko, dokler se vse skupaj ni končalo na najhujši možni način.

Gorazdova kri je tudi na rokah policije.

Sliki povesta vse.

MNZ, oz. policijo, bi ob tej priliki rad obvestil, da s požarom nisem imel nič, niti me ni bilo zraven, ko se je odvijal.

Če pa bi že bil, bi ga poskusil z vsemi silami pogasiti.

»Evo, pa imajo novo žrtev«, je »povorko« uniformiranega osebja, ki je na postelji, z nogami naprej, odpeljala nekega sotrpina po dolgem, hladnem in temačnem hodniku v sobo za »urgentne primere«, da bodo na samem lahko izvajali nad njim tisto, kar je pač po njihovem potrebno, komentiral starejši možakar iz sosednje sobe. Ki ga nisem nikdar videl, pa čeprav sva skorajda vsakodnevno spregovorila besedo ali dve, samo da bi razbila ta monotoni dolgčas, ki se je zaradi utesnjenosti in osamljenosti ponavljal iz dneva v dan. Takrat sem se spomnil, da ga še nisem vprašal, kaj je njegov greh, zakaj je tukaj, zakaj leži.

»Mah, dolga zgodba … Usoda pač.« me je na kratko, zagrenjeno odslovil. Z vprašanji nisem več bezal vanj, vsaj tisti dan ne.

Po tistem, ko so mi z mojimi 12 leti, cca. 11 let nazaj, postavili diagnozo UVEITIS, sem bil zaradi tega hospitaliziran že kar nekajkrat. Nazadnje pred dobrim tednom dni, sicer ne direktno zaradi uveitisa, temveč zaradi odstopa mrežnice, na katerega pa je vplival. Ko še ni bilo nove očesne bolnišnice na Grablovičevi, sem bil na stari očesni zaradi pomanjkanja prostora na otroškem oddelku s 14 leti že premeščen na odraslega. Kjer sem z ostalimi 10 oldtimerji bival vsak dan in noč v eni in isti sobi, kjer smo si delili en wc, eno kopalnico in en tv. To so bili težki časi, edina uteha so mi bili ostali bolniki s hujšimi boleznimi ali poškodbami (npr. vojak, ki mu je na tisti nesrečni vojaški vaji, ko je razneslo havbico, postrgalo obraz z glave), tako da sem se lahko tolažil, da sem jo še »dobro« odnesel.

Nova »očesna« je, v primerjavi s staro, hotel s 5 zvezdicami. Ne rečem, da je vse perfektno, mnoge stvari bi se dalo že z majhnimi finančnimi vložki bistveno izboljšati tako za paciente kot za tam zaposlene, da bi bilo lahko zdravljenje in okrevanje učinkovitejše in udobnejše. Vendar to ni na listi prioritet države. Pomembnejše so patrije, oz. kakorkoli se že pač imenujejo tista vojaška vozila, za katera je Erjavec namenil celo davkoplačevalsko bogastvo, s katerim bi verjetno zgradil pitaj boga koliko novih bolnišnic.

Vseeno Erjavcu v prid, nova očesna bi lahko imela tudi 10 zvezdic, pa bi bilo bivanje v njej frustrirajoče in depresivno – ves oz. večino časa si primoran na mirovanje in ležanje, ker nič ne vidiš in zaradi tega ne moreš nič početi – kar pomeni, da slovenska vlada vendarle zna preudarno ravnati z našim denarjem in da ravna v naše dobro. Če sem malce ciničen.

Kakorkoli, zaradi uveitisa (vnetja uvee, neke ovojnice v očesu), ki ga pripisujejo »poblaznelemu« avtoimunskemu sistemu (beri: ne poznajo pravega vzroka), je desno oko prizadeto, saj me pred 11 leti niso mogli takoj zdraviti z močnimi zdravili kortikosteroidi (delujejo protivnetno in imunosupresivno), ker je poleg njegovih glavnih stranskih učinkov otečenosti (zrediš se ko pujs), psihičnih težav (ki se lahko vlečejo več let) tudi zavrtje rasti, zato so na račun očesa počakali (kak mesec), da sem zrasel do nekega povprečja (175cm), nakar so me začeli izdatno filati z tabletami.

Zaradi vnetja, ki je, kot sem že rekel, poškodovalo oko (siva mrena, cilinder in visoka dioptrija) so zdravniki odsvetovali operacijo očesa, s katerimi bi mi te stvari popravili, ker je tveganje previsoko, saj takšni posegi samo izzivajo nova vnetja, levo oko pa je tako ali tako skorajda 100%, tako da operacija zaradi izboljšanja vida ni nujna. Odstop mrežnice pa jih je primoral v operacijo, kar pomeni, da mi bodo ob drugi operaciji, ko mi bodo zamenjali silikonsko olje, s katerim so nadomestili steklovino v operaciji teden nazaj, obenem lahko »popravili« tudi sivo mreno oz. zamenjali lečo, ki mi je sicer nikdar ne bi, s čimer se lahko zopet nadejam izboljšanemu vidu na desnem očesu (čeprav so zdravniki tukaj deljenega mnenja, eni pravijo da je vid trajno poslabšan, nekateri pa ne – kar je precej frustrirajoče in konfuzno zame). Sreča v nesreči.

Furam safr

Zaradi tega

25.4.2007 - določen je datum druge operacije: 10.sep.2007.

Danes (31.3.2007) sem se okoli 23.00 s prijatelji odpravil praznovat prijateljev rojstni dan. S taksijem smo se odpeljali do centra Lj, kjer smo pred Namo izstopili. Jaz in še dva prijatelja smo se odločili za vogalom neke stavbe počakati ostale, nevedoč da gre za stavbo MNZ-ja. Nenadoma je od nekod pritekel možakar, zakričal in me s hrbta z nogo močno udaril v predel noge, točneje v koleno z zadnje strani. Ni mi bilo jasno za kaj gre, možakar pa je počasi začel se ritensko umikati. Ko sem malce bolje pogledal, sem videl, da gre za uniformiranega policista. Ogorčen nad njegovo potezo sem vprašal za kaj gre, on pa mi je jezno odgovoril, da tukaj pa že ne bomo scali. Policistu sem odvnil, kaj se gre in da bom poklical policijo, kar tudi sem. Prijatelja sta me prepričevala naj pobegnemo, ker si bomo nakopali težave, sam pa sem odvrnil, da lahko gresta, jaz pa mislim zadevo razčistiti. Za krajši čas sta se odmaknila in me pustila samega.

Policist, ki me je udaril, se je umaknil v notranjost MNZ, čez približno pol minute pa je prišel nek drugi moški v civilu, češ da je kriminalist in vodja izmene, ter me začel spraševati, kaj počnem tam, in naj se poberem. V družbi z njim je prispel še uniformirani policist, ki je zadevo samo opazoval.

Poklical sem 113, kjer sem prijavil fizični napad v bližini Ministrstva za notranje zadeve, in zahteval posredovanje policije. Prihrumela so približno 4 policijska vozila z vklopljenimi sirenami ter lučkami. Policisti so pritekli do mene, ki sem sam stal pred vhodom MNZ-ja, in eden od njih, policist Lubej s PP Center, je zavpil, naj dam roke na steno in razširim noge. Odvrnil sem mu, da sem jaz klical policijo in da je bil nad menoj izvršen napad. Preteče se mi je približal in odvrnil, da če ga ne mislim ubogati, da me bo vklenil in odpeljal v pripor. Storil sem, kar mi je zaukazal, on pa me je pretipal. Vzel je moje osebne podatke in začel pisati kazen.

Poskusil sem ga vprašati, kaj počne, on pa me je prekinil in zabičal, da če ne bom tiho, da me bodo odpeljali v pripor, kjer bom videl kaj pomeni scati na mnz. Ostal sem tiho, prijatelja, ki sta pobegnila (točneje takrat, ko me je policist udaril), pa sta se medtem v družbi ostalih prijatljev že vrnila na prizorišče dogodka in so vse skupaj opazovali.

Policist Lubej mi je napisal kazen v višini 438 evrov, na moje ponovno vprašanje, za kaj gre, saj sem vendarle jaz bil tarča napada in da sem jaz klical policijo na pomoč zaradi fizičnega napada in zakaj me ne vprašajo nič glede tega, pa se mi je zopet preteče približal, me zopet grobo prekinil in zabičal, da če še eno zinem, oz. če me nocoj še kdaj vidi, da bom videl boga v priporu. Zaukazal mi je, naj se poberem od tod, če ne me bo vklenil in odpeljal v pripor.

Šel sem preko ceste in zopet poklical 113 ter zahteval patruljo, pri kateri bi lahko podal kazensko ovadbo zoper fizični napad zoper mene s strani policista, ki je varoval MNZ. Čez kakih 15 min je prišel policist Benič, ki je najprej opravil razgovor z policistom, ki me je napadel, šele nato pa je začel pregovarjanje z menoj, naj grem domov in zadevo prespim ter naj jutri podam pisno pritožbo zoper postopek. Na moje vprašanje, zakaj ne morem zahtevati zapisa fizičnega napada zoper mene oz. zakaj ne morem podati kazenske ovadbe na licu mesta oz. zakaj tega niso storili že policisti, ki so prispeli na moj prvi klic 113, oz. zakaj so me le-ti samo ignorirali in mi grozili, je odvrnil, da to lahko storim le pisno. Ko sem odvrnil, da bom to storil sedaj na PP center, je odvrnil, da je nocoj on tam zadolžen in če me vidi tam, me bo priprl.

Stavba MNZ je 24h na dan 7 ur v tednu video nadzorovana, prav tako se evidentirajo vsi klici na 113.

Vprašanje je, koliko teh posnetkov se bo v nadaljnem postopku “izgubilo”.

So odlična parodija na Oskarje. Sicer pa boleče malomeščanski.

Več besed si ne zaslužijo.